Svetla tradicija socializma, da se za vse čaka brez vsakega spoštovanja do čakajočih, saj ti nimajo izbire in ne morejo drugam, se ponosno vzdržuje v slovenskem javnem zdravstvu.
Brezposelni, upokojenci, tisti na bolniški in tisti, ki so pri zdravniku na svoj delovni dan in se jim mudi nazaj na delo, so v isti vrsti. Naročeni na uro, ampak pridejo na vrsto naključno številu minut ali ur kasneje. In potem čakajo papirni izvid, namesto, da bi ga dobili na email.
So izjeme, kjer se zdravniki, sestre, vodje oddelkov potrudijo. Potrjujejo pravilo. Vsa čast!
Sistema pa ne zanima, da bi se organiziral tako, da bi vse skupaj teklo čim hitreje in kakor se potrudi vsak zasebnik, da mu stranke ne bi ušle k drugemu.
Sicer je pa ista filozofija tudi na DARSu, na upravnih enotah, na sodiščih ... Ni kralj kupec, ni kralj stranka, kraj je oseba na drugi strani okenca, ki ima moč države za seboj.