UKC Ljubljana prvič objavlja rezultate kazalnikov kakovosti IQM za leto 2025. Ponosni in veseli smo, da naši prvi rezultati kažejo, da je kakovost oskrbe pacientov v UKCL primerljiva s priznanimi univerzitetnimi bolnišnicami v Nemčiji in Švici. Univerzitetni klinični center Ljubljana je s 1. 1. 2025 kot prva slovenska bolnišnica postal član mednarodnega združenja Initiative Qualitätsmedizin (IQM) – Pobuda za kakovostno medicino. IQM povezuje bolnišnice in univerzitetne klinične centre iz Nemčije, Švice in Slovenije s skupnim ciljem zagotavljanja najboljše možne kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave. Delovanje znotraj IQM temelji na treh ključnih načelih: - merjenje kakovosti s kazalniki na podlagi rutinskih podatkov, - transparentnost rezultatov z njihovo javno objavo in - prepoznavanje priložnosti za izboljšave s pomočjo kolegialnih presoj (Peer Review). S članstvom v IQM se UKC Ljubljana prostovoljno zavezuje k standardom, ki presegajo obstoječe zakonske zahteve, ter uvaja dodatna merila – tudi z rednim obveščanjem javnosti o rezultatih merjenja kakovosti zdravstvene obravnave. Bolnišnice članice IQM letos objavljajo rezultate za leto 2025, ovrednotene po G‑IQI (German Inpatient Quality Indicators, različica 5.5), ter rezultate primerjalnega leta 2024. UKC Ljubljana tako letos prvič javno objavlja rezultate kazalnikov kakovosti ter primerjavo s povprečjem IQM bolnišnic in pričakovanimi rezultati za našo ustanovo. IQM združuje 435 bolnišnic, med njimi je 31 univerzitetnih klinik. Pričakovani rezultati kazalnikov se glede na dejavnike tveganja pacientov, ki jih obravnavajo univerzitetne klinike, razlikujejo od povprečja IQM bolnišnic in niso neposredno primerljivi. V primerjavi z univerzitetnimi bolnišnicami naši prvi rezultati kažejo, da je kakovost oskrbe pacientov v UKCL primerljiva s priznanimi univerzitetnimi bolnišnicami v Nemčiji in Švici. Javna objava rezultatov je del naše zaveze k transparentnosti in stalnemu izboljševanju. Namen objave ni razvrščanje bolnišnic, temveč učenje iz podatkov ter načrtno uvajanje izboljšav. Kazalniki prikazujejo tako področja, kjer dosegamo pričakovane rezultate, kot tudi priložnosti za optimizacijo zdravstvene obravnave. Pri razlagi posameznih kazalnikov je pomembno poudariti, da odstopanje od pričakovane vrednosti samo po sebi še ne pomeni slabše kakovosti. Gre za signal, ki zahteva poglobljeno strokovno analizo v kliničnem kontekstu – vključno s preslikavo šifrantov in kodiranja diagnoz ter kliničnih postopkov in presojo procesov, dokumentacije in organizacije zdravstvene obravnave. Do naših rezultatov lahko dostopate na sledeči povezavi: initiative-qualitaetsmedizin… Več o mednarodnem združenju IQM pa najdete na sledeči povezavi: initiative-qualitaetsmedizin…

Velika (pre)obremenitev zdravstvenega sistema na kolena potiska tudi enega boljših sistemov v Evropi. V Avstriji več kot dve tretjini javnih dermatoloških in ginekoloških ambulant ne sprejema več pacientov, saj preobremenitev vodi v padec kakovosti. Čakalne vrste za druge dejavnosti in operativne posege pa se povečujejo. Opozorila iz Avstrije, da kakovost oskrbe ob omejenih resursih ne sme biti žrtev večanja produkcije storitev za vsako ceno, postajajo resen kazalnik, da zdravstvo potrebuje streznitev in resno presojo o smeri razvoja, ki ne sme temeljiti samo na večanju produkcije storitev, temveč na ustrezni utemeljenosti obravnav, ki prinašajo dejansko zdravje ljudem. Problemi v zdravstvu so globalni in kompleksni, preproste rešitve pa zaradi omejenih resursov tvegane, da najbolj potrebni oskrbe ostanejo prezrti. heute.at/s/kassenaerzte-am-l…

Medtem ko si drugi tenisači vzamejo odmor za nekaj požirkov ali prigrizek, si Alexander Zverev, aktualni zmagovalec Roland Garrosa, vbrizga inzulin. V športnem svetu in širše je pred dnevi odmevala zmaga tega 29-letnega nemškega tenisača na OP v Parizu, ki je še toliko večji dosežek zaradi dejstva, da Zverev že od svojega četrtega leta živi s sladkorno boleznijo tipa 1. Je ta bolezen ovira za uspešno športno kariero ali gre pri Saši Zverevu za izjemo? O tem smo se pogovarjali z enim vodilnih strokovnjakov za sladkorno bolezen pri nas, otroškim diabetologom in predstojnikom KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana prof. dr. Tadej Battelino. @TBattelino »Sladkorna bolezen tipa 1 je zagotovo izziv za vsakogar, ki mora z njo živeti. A kot vsak izziv vas lahko ustavi ali pa spodbuja,« pravi prof. Battelino in dodaja: »V našem centru šport izredno spodbujamo, saj je zdrav za vsakogar, ne le za osebe s sladkorno boleznijo. Gre za odlično navado, ki jo je najbolje pridobiti že v otroštvu.« Ukvarjanje s športom sicer povzroča nihanje krvnega sladkorja, kar za osebe s sladkorno boleznijo predstavlja dodaten izziv. Ta je danes s pomočjo sodobne tehnologije in umetne inteligence vendarle nekoliko manjši. Novi »pametni« sistemi namreč neprekinjeno dovajajo inzulin na podlagi senzorskih vrednosti in algoritmov ter so pri tem v veliko pomoč. Pri vrhunskih športnikih pa je vse skupaj še bolj kompleksno. »Zverev uporablja kombinacijo umetne inteligence in inzulinskega peresnika, s katerim si po nasvetu algoritma injicira inzulin,« pojasnjuje Battelino. Ob tem poudarja: »Zverev je zgled za marsikoga, ki živi s sladkorno boleznijo tipa 1, pa tudi za vse ostale, tudi tiste, ki se v življenju premalo gibajo. Gre za izjemno pozitiven primer z več vidikov. Tudi v Sloveniji imamo vrhunske športnike, ki živijo s sladkorno boleznijo tipa 1 – med njimi evropskega podprvaka v veslanju in profesionalnega kolesarja, ki uporablja sistem zaprte zanke.« Saša Zverev svojo izkušnjo z boleznijo deli tudi zunaj teniških igrišč. Prek svoje fundacije podpira otroke in mladostnike, ki živijo s sladkorno boleznijo tipa 1, ter si prizadeva za večjo ozaveščenost o bolezni in boljšo dostopnost sodobnih načinov zdravljenja.

Kako učinkovito nasloviti problem kopičenja internističnih bolnikov v urgentnih centrih? To je vse bolj pereče vprašanje, o katerem danes razpravljajo strokovnjaki iz treh največjih slovenskih urgentnih centrov na srečanju Sodobna interna medicina na Zdravniški zbornici Slovenije. @zdravniska Med osrednjimi temami strokovnega programa so poleg novosti v interni medicini tudi vztrajni izzivi urgentne internistične dejavnosti v Sloveniji. Posebna razprava je namenjena prav problematiki preobremenjenosti urgentnih centrov in kopičenja internističnih bolnikov. Vodi jo predsednik programskega odbora Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana. Sodelujejo Franjo Naji (Urgentni center Maribor), Aleš Blinc (Interna klinika UKC Ljubljana), Andrej Drozg in Matej Gajšek (Urgentni center Celje) ter Hugon Možina, vodja Internistične prve pomoči UKC Ljubljana. Že tradicionalno 35. srečanje Sodobna interna medicina organizirata Interna klinika UKC Ljubljana in Katedra za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. @ULMF_pr

Pa ga imamo. Prvi Photon-counting CT!! V sklopu zaključevanja prenove Urgence UKCL imamo novo veliko pridobitev, najzmogljivejši photon-counting CT, ki zazna vsak foton in tako neprimerljivo večjo kakovost slike doseže z 1/3 doze sevanja, posebno pomembno v obravnavi otrok in politravmatiziranih mladih poškodovancev, ki potrebujejo preiskavo celotnega telesa. Ta najnovejša tehnologija prinaša manjše tveganje za bolnike in hitrejše preiskave ter dodatne možnosti za preiskave pljuč in ožilja srca, prvič pa bomo lahko pri bolniku iz reanimacijskega prostora opravili celotno diagnostiko na samem licu mesta! Hvala UNKIZ in MZ za nakup aparata in razumevanje potreb moderne oskrbe poškodovancev. V naslednjem letu pa UKCL želi v lastni režiji nabaviti dodatni aparat, da bi ta tehnologija bila dostopna vse več bolnikom in raziskovalcem. Po pridobitvi 3 najmodernejših MR aparatov gre v tem primeru za izjemno pomembno nadgradnjo na nivoju CT preiskav. Skupaj gradimo bolnišnico za tretje tisočletje!

UKC Ljubljana je v prvem četrtletju leta 2026 posloval uravnoteženo, izvedel več obravnav kot v enakem obdobju lani in prvič v zgodovini javno objavil rezultate kakovosti zdravstvenih storitev v primerjavi z evropskimi bolnišnicami, ki kažejo na primerljivo kakovost obravnav z najboljšimi evropskimi univerzitetnimi bolnišnicami. Svet zavoda se je seznanil z rezultati poslovanja v prvem trimesečju in ključnimi mejniki v letošnjem letu. V ambulantni in hospitalni dejavnosti je bilo v obdobju januar–marec 2026 v UKCL obravnavanih za okrog 5 odstotkov večprimerov kot v enakem obdobju lani in skoraj 5 odstotkov nad planom. Najvišje preseganje v primerjavi z enakim obdobjem lani je pri ambulantni dejavnosti (11,2-odstotno). Prav tako UKCL beleživeč transplantacij, kjer je bilo letos realiziranih za 33,3 odstotka več primerov kot lani, predvsem na račun transplantacij tkiv. V prvem četrtletju 2026 je bilo na podlagi celotno izvedenega programaskupno realiziranih za 3,56 odstotka več uteži kot v enakem obdobju laniin realiziranih 4,9 odstotka več prihodkov. Glede na dejavnosti je bilo iz naslova hospitalne dejavnosti prihodkov več za 3,1 odstotka, priambulantni dejavnosti pa so se prihodki v primerjavi z lanskim letom povečali za 8,5 odstotka. V prvih treh mesecih je UKC Ljubljana posloval z 1,7 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki.   »Izvajanje delovnega programa lahko ocenimo pozitivno. Prav tako kot uspešno ocenjujemo tudi poslovanje UKC Ljubljana v prvem četrtletju letošnjega leta, saj smo uspeli zagotoviti uravnoteženo poslovanje,« je ob predstavitvi poslovanja svetu zavoda dejal generalni direktor doc. dr. Marko Jug. Kot je pojasnil, je bil na stroškovni strani največji porast v primerjavi s preteklim letom pri stroških dela (12,4-odstoten), »kar je posledica zvišanja plač v preteklem in tekočem letu.«   V nadaljevanju je vodstvo UKCL članom Sveta zavoda predstavilo prve rezultate mednarodnih kazalnikov kakovosti združenja Initiative Qualitätsmedizin (IQM) za UKCL. »Javno objavljeni rezultati kažejo, da je kakovost oskrbe pacientov v UKCL primerljiva s priznanimi univerzitetnimi bolnišnicami v Nemčiji in Švici. To je verjetno najpomembnejši podatek za slovensko zdravstvo, saj do danes nismo imeli verodostojnega modela medsebojnih primerjav kakovosti obravnav, ki smo ga vsi nestrpno čakali, in sicer kam v resnici spadamo po kakovosti zdravstvene obravnave. Na rezultate smo lahko ponosni, primerjava pa kaže tudi možnosti za nadaljnje izboljšave, in prav to je ključni podatek, ki nam pomaga izboljševati kakovost naših zdravstvenih storitev. Javna objava rezultatov je del naše zaveze k transparentnosti in stalnemu izboljševanju,« je povedal generalni direktor doc. dr. Marko Jug. Prof. dr. Gregor Norčič, strokovni direktor UKCL, je poudaril: »Namen objave ni razvrščanje bolnišnic, temveč učenje iz podatkov ter načrtno uvajanje izboljšav. Kazalniki prikazujejo tako področja, kjer dosegamo pričakovane rezultate, kot tudi še priložnosti za dodatno optimizacijo zdravstvene obravnave.« IQM (Pobuda za kakovostno medicino) povezuje 435 bolnišnic, med njimi 31 univerzitetnih klinik iz Nemčije, Švice in Slovenije s skupnim ciljem zagotavljanja najboljše možne kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave. UKC Ljubljana je postal član IQM (kot prva in za zdaj edina slovenska bolnišnica) 1. 1. 2025. Na grafu je viden trend realizacije UTEŽI (hospitalnih pacientov) v prvih treh mesecih od leta 2019 do 2026, ki odraža stalno rast števila in težavnosti obravnav, od leta 2022 za cca. 20%. Hvala vsem sodelacem za izjemen uspeh!

Kožni rak brez malignega melanoma je najpogostejša oblika raka v Sloveniji. Vsako leto zboli več kot 5.000 oseb, od tega za melanomom več kot 800 oseb letno. Najnovejši epidemiološki podatki jasno potrjujejo, da kožni rak ostaja ena najhitreje naraščajočih oblik raka, pri čemer ima UV sevanje glavno vlogo kot okoljski in poklicni dejavnik tveganja. Zato je preventiva – zlasti pri delu in gibanju na prostem – nujen in dokazano učinkovit ukrep varovanja zdravja Slovencev. Poletje je povezano z večjo izpostavljenostjo ultravijoličnemu sevanju, ki lahko povzroči tako akutne kot dolgotrajne okvare kože in oči, dodatno tveganje za zdravje pa predstavljajo tudi povišane toplotne obremenitve. Prav zato so strokovnjaki na današnji novinarski konferenci izpostavili pomen celostnega preprečevanja izpostavljenosti soncu ter doslednega izvajanja zaščitnih ukrepov. Dogodek pod sloganom Varno na soncu je organiziral Klinični inštitut za medicino, dela, prometa in športa UKC Ljubljana v sodelovanju z Dermatovenerološko kliniko UKC Ljubljana, Očesno kliniko UKC Ljubljana, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ter Zvezo slovenskih društev za boj proti raku in Onkološkim inštitutom Ljubljana. Predstavljeni so bili izsledki raziskav o škodljivih učinkih UV-sevanja ter pomen zgodnjega odkrivanja kožnega raka in preventivnih zaščitnih ukrepov za zmanjševanje izpostavljenosti UV-sevanju in vročini tako v delovnih okoljih kot pri prostočasnih dejavnostih, vključno s športom na prostem ter aktivnostmi otrok in mladih. Strokovnjaki so ovrgli nekatere mite, ki krožijo med ljudmi in negativno vplivajo na zdravje, varnost in kakovost življenja vseh starostnih skupin. Tveganje za nastanek kožnega melanoma in drugih vrst kožnega raka lahko bistveno zmanjšamo z zaščitnimi ukrepi. Preberite več na tej povezavi: shorturl.at/58EQ4

Staršem otrok s tiki se ni treba dodatno obremenjevati z vprašanjem, ali bi jih lahko preprečili. Tiki so namreč nehoteni gibi in glasovi, ki so v veliki meri genetsko pogojeni oziroma nevrobiološko zasnovani, zato njihov izvor ni v travmatičnih izkušnjah ali načinu vzgoje. Res je, da se lahko v obdobjih stresa, čustvenih obremenitev ali drugih zahtevnih okoliščin izrazijo močneje kot običajno. Kljub temu je pomembno, da se tudi otroci s tiki postopoma naučijo soočati z vsakodnevnimi izzivi ter razvijajo veščine za samostojno in samozavestno delovanje v svetu, ki žal ni vedno razumevajoč in prijazen. Strokovnjakinji iz UKCL, klinična psihologinja Staša Stropnik in otroška nevrologinja Jasna Oražem Mrak, dr. med., bosta s predavanji sodelovali na seminarju za učitelje in druge strokovne delavce šol Tiki in Tourettov sindrom v šoli, ki bo 15. junija na Pediatrični kliniki. Seminar bo potekal v okviru 18. mednarodne konference o Tourettovem sindromu in motnjah tikov v Ljubljani, ki jo prireja Evropsko združenje za preučevanje Tourettovega sindroma (ESSTS).

Novi prostori KO za ANESTEZIOLOGIJO! Po 30 letih je največji KO v UKCL z več kot 100 zdravniki in več kot 300 medicinskimi sestrami končno doživel selitev v nove prostore. Gre za prvo selitev v popolnoma prenovljen objekt DTS VZHOD (predhodno ZVD), ki je več kot 20 let sameval v dotrajanem stanju. Z izjemnim angažmajem UKCL, UNKIZ in izvajalcev se je objekt popolnoma obnovil v 8 mesecih tudi iz sredstev sklada Ministrstva za okolje in prostor. HVALA! V cca. 3300 m2 prevljenih prostorov se bo v naslednjem tednu selila tudi ambulanta za transplantacijo ledvic, katedre MF, Slovenijatransplant, začasno pa bodo gostovala tudi vodstva oddelkov, ki se morajo izseliti zaradi prenove 2/8 hospitala, končno mesto in bistveno izboljšane prostore pa bodo prejel tudi KO za hematologijo, ki bo lahko v tem delu izvajal človeku bolj prijazno ambulantno zdravljenje krvnih bolezni. V stavbi, ki leži tik ob urgenci bodo tudi številne dežurne sobe, kar bo še olajšalo delovanje dežurnih služb. Izjemno smo veseli, da se ves vložen trud zadnjih let počasi začenja izražati v boljših pogojih za delo in bivanje, v kratkem pa zaključujemo tudi najzahtevnejši projekt v UKCL, ki je bil nedokončan 20 let, projekt celostne prenove Urgence UKCL!! Skupaj zmoremo! Hvala vsem za potrpežljivost in sodelovanje.