Pariška disputacija, znana tudi kot Presojanje Talmuda, je potekala leta 1240 na dvoru francoskega kralja Ludvika IX. Vzrok zanjo je bilo delo judovskega spreobrnjenca v krščanstvo Nicholasa Donina.

Men bolj trapasto zgledajo moški oblečeni v ženske

@kafir_mulhid_ Poleg tega, ti pederčina subverzivna, zakaj bi tebe kot Slovenca (kar se sicer stavim, da nisi) zanimali Židje, ne glede na to ali se soočajo s "terorizmom" ali ne? Nekdo, ki razmišlja racionalno, "darvinistično" bi se zavzemal izključno za interese svojega rodu.

Tip ti bo s čisto resnim obrazom pogledal v oči in ti rekel, da si sociopat, ker svoji družini in prijateljem nameniš več empatije kot kamnom v vesolju.

DEMONI 🏳️‍🌈 SO PRISPELI ☠️

Netanyahu in Židje so že stoletja predvsem v večni vojni proti kristjanom (in “Rimu” - kar je za njih danes Evropa). In naši desničarji padajo na njihovo propagando (ali pa so podkupljeni) in to vojno podpirajo

Izgubili so, še preden se je karkoli začelo.

Junij je tudi mesec Jezusovega Srca. Ker imate radi zastave lahko izobesite tudi tole 🔽

Presveto Srce Jezusovo prosi za nas! @ piramida Maribor

Gverilska akcija včeraj zvečer na Piramidi nad Mariborom.

[IZGANJAMO DEMONE]

Popačenost je v neomejenem kapitalizmu, ker dovoljuje, da se lastnina koncentrira do absurdnih ravni, ki ogrožajo skupno dobro in človeško dostojanstvo (kar pravi tudi katoliški družbeni nauk). Omenil sem ekstrem "en človek lasti ves svet" in ti še vedno nisi jasno odgovoril ali v tem vidiš problem ali ne? Ekstremni primeri so pomembni, ker razkrijejo, če so naše ideje dobre ali vodijo v absurd. Iz tvojih odgovorov se zdi, da nimaš problema z neomejenim lastništvom dokler je vse "prostovoljno na trgu" in ga opravičuješ z "dodano vrednostjo" in smatraš kot "zasluženo nagrado". 1. Kaj sploh je dodana vrednost? Res je, da je bil Musk ključni vizionar in tvegar za mnoga podjetja, ki jih je začel. Brez njega teh verjetno ne bi bilo, vsaj ne v takšni obliki kot so. Vendar pa ogromen del vrednosti ustvarjajo tisoči inženirjev, delavcev, znanstvenikov in denar, ki ga je prejel od davko plačevalca. Njegov največji prispevki so njegovo ime, sreča, timing in sistem, ki ga zna izkoristiti v svoj prid. Dodana vrednost je torej kolektivna. 2. Če ni nobene meje lastništva in si lahko en človek lasti praktično vse, kaj to pomeni za dodano vrednost drugih ljudi? Da je nimajo? Da so samo "obtežba sistema"? To je jasen absurd. Zato meja mora obstajati vprašanje je samo kje in zakaj. Kje mi vlečemo mejo? Tukaj je ključni odgovor na tvojo obsodbo, da zvenimo kot levičarji. Mi ne želimo absolutne prepovedi velikega bogastva ampak jasne meje: • Moralna meja: pohlep je greh. Ko imaš 15× slovensko gospodarstvo, se moraš res vprašati, koliko je dovolj in koliko sploh zares vračaš. • Politična meja: takšen ogromni kapital se izkorišča za lobiranje in spremembe zakonodaje, ki dodatno subvencionirajo in investirajo v podjetja kot so Muskova z davko plačevalskim denarjem, kar je tudi primarni razlog za njegov uspeh. • Strukturna meja: preprečitev gradnje monopolov, ki dušijo konkurenco. Musk je definitivno prestopil politično in strukturno mejo. Moralna meja pa je bolj subjektivna ampak vsaj osebno sem mnenja, da glede na svoje bogastvo ne daje dovolj. Seveda nisem jaz moralni sodnik in ne poznam njegove finančne situacijo v popolnosti zato vzemi to mnenje s ščepkom soli. Kje pa so tvoje meje?

Na Ljubljanski paradi ponosa danes tudi @StrankaStraza

Pariška disputacija, znana tudi kot Presojanje Talmuda, je potekala leta 1240 na dvoru francoskega kralja Ludvika IX. Vzrok zanjo je bilo delo judovskega spreobrnjenca v krščanstvo Nicholasa Donina.

Če ne razumete Katoliškega družbenega nauka in živite zgolj na relaciji komunizem-kapitalizem, vam nismo mi krivi.

Ustvariti moramo novo Slovenijo. Z novimi simboli, novimi pogodbami, predvsem pa tokrat zares v prvi vrsti in daleč pred vsemi, prednostno za SLOVENCE.

In to so naredili zato, da se lahko sedaj ti klanjaš muslimanom v Sloveniji, podpiraš podrsavanje homoseksualcev po ulicah glavnega mesta in poveličevanjem izraelskih gospodarjev?

Si opazil, kako si v tej verigi komentarjev zašel na povsem drugo temo? Obtožil si @StrankaStraza zavisti, ker opozarja na popačenost sistema. Nato sem ti s prejšnjim komentarjem pokazal, da to ni zavist. Namesto da bi ostal pri temi zavisti in katoliškega moralnega nauka, mi zdaj razlagaš o dodani vrednosti, ki jo ustvarja @elonmusk.

Kdaj pa boš ti začel razmišljati o popačenosti sistema? Ko bo en človek imel v lasti 30 Slovenij? Ko bo en človek imel v lasti 500 Slovenij? Ko bo en človek imel v lasti ves svet? Absurdnost in nepremišljenost tvojih komentarjev sta očitni. Vsekakor, po tvoji logiki: tudi če si en sam človek lasti ves svet in ti to ni všeč, je to zgolj zavist, kajne? Ne sklicuj se na katoliški moralni standard, če ne poznaš teorije, ki stoji za njim. V katolištvu velja za velik moralni neuspeh že to, da si človek lasti 15 »Slovenij«, saj bi se moral že po prvi vprašati, kako pohlepen je postal in kako je sploh do tega denarja prišel.

Ves govor temelji na predpostavkah, ki so popolnoma neutemeljene in po svojem bistvu samo ideološke abstrakcije. Ljudje, ki v tem diskurzu niso vešči zato hitro sprejmejo vse kar jim je rečeno. Nehajmo prisluhovati satanu in njegovim hudobnim duhovom, ki hodijo po tem svetu v pogubo duš.

Sedanji družbeni sistem liberalizma ni nevtralen proces upravljanja države, gospodarstva in družbenih podsistemov, temveč zmotni pristop k urejanju družbe, ki jo sistematično razgrajuje. Te sodobne zmote je potrebno jasno prepoznati in zavrniti ter se zavzeti za obnovo reda, temelječega na organskem razvoju, v katerem so vse institucije usklajene s skupnim dobrim, zgodovinskimi izkušnjami in naravnim redom. Liberalizem pa postavlja posameznikovo avtonomijo nad vse drugo. Trdi, da mora biti javno življenje ločeno od kakršnih koli skupnih načel in tradicij, da je "svoboda" absolutna vrednota sama po sebi. Toda takšna svoboda brez okvirjev ne ustvarja stabilnosti, ampak atomizirano družbo, v kateri je vsak posameznik sam zase in proti vsem drugim. Že v 19. stoletju so ga kritiki označili kot zmoto, ki vodi v razkroj družbenih vezi. (Kako prav so imeli). Liberalizem namreč trdi, da je človek izolirano bitje in zavrača, da je del organske celote: družine, skupnosti, naroda. Ko se te povezane celice v tkiva, organe in v eno telo razbije na posamezne atome, družba izgubi sposobnost samoregulacije in dolgoročnega preživetja. Sekularizacija je logična posledica liberalizma. Gre za postopno odstranjevanje tradicionalnih moralnih in kulturnih okvirjev iz javnega prostora. Država naj bi bila "nevtralna", kar v praksi pomeni, da postane prazna lupina, ki jo stalno zapolnjujejo trenutno popularne ideologije, korporativni interesi in medijski pritiski. Posledice so vidne povsod okoli nas. Družina, ki je bila stoletja temeljna celica družbe, je degradirana na začasno pogodbo med posamezniki. Rodnost v evropskih državah je padla pod raven obnavljanja prebivalstva. Mladi odlašajo z ustvarjanjem družin ali se jim povsem odpovedujejo, ker prevladujoča kultura postavlja individualno udobje in kariero nad dolgoročno odgovornost. Hkrati se širijo nove izprijene ideologije, ki napadajo osnovne biološke in socialne realnosti: od zanikanja razlik med spoloma do spodbujanja življenjskih slogov, ki so nezdružljivi s preživetjem družbe. Država, namesto da bi varovala naravni red, te trende pogosto aktivno podpira ali pa vsaj ne ovira. Predmoderne evropske družbe so bile integralne: institucije, kultura, pravo in javni red so bili usklajeni okoli skupnih načel, ki so služila ohranjanju skupnosti skozi čas. Niso bile popolne, a so omogočile nastanek visoke civilizacije, stabilnih struktur in občutka kontinuitete med generacijami. Moderni liberalni in sekularni red tega ne dosega. Lahko proizvaja materialno bogastvo in tehnološki napredek, ne more pa ohranjati dolgoročne kohezije. Rezultat je družba, ki je vse bolj razdeljena, demografsko izčrpana in kulturno izpraznjena. Gre za družbo, ki živi (ironično) od dediščine preteklosti, hkrati pa jo aktivno razgrajuje. Zato se ne sme predlagati kompromisov ali polovičarskih rešitev. Zahteva se vrnitev k organskemu modelu družbe, kjer so država, kultura in javni red usklajeni okoli temeljnih realnosti: družine kot osnovne celice družbe, hierarhije odgovornosti, nacionalne kontinuitete in načel, ki so se skozi stoletja izkazala za stabilna. Ne gre za vsiljevanje enotnosti mnenj, temveč za zavestno usmerjanje institucij k ohranjanju in krepitvi skupnosti kot celote. Liberalizem in sekularizacija to zavestno rušita v imenu abstraktne "svobode". Rezultat pa ni več svobode, temveč nova oblika suženjstva (udobju, tehnologiji, uživanciji itd...). Zato je čas za jasno zavrnitev teh zmot. Potrebujemo družbo, v kateri javni red služi ohranjanju naravnega reda in dolgoročnemu preživetju skupnosti, ne pa razgradnji vseh vezi v imenu individualne avtonomije. Samo takšen pristop lahko zagotovi stabilnost, ki je potrebna za preživetje prihodnjih generacij. Vse drugo vodi v postopni, a neizogiben propad.