Popačenost je v neomejenem kapitalizmu, ker dovoljuje, da se lastnina koncentrira do absurdnih ravni, ki ogrožajo skupno dobro in človeško dostojanstvo (kar pravi tudi katoliški družbeni nauk).
Omenil sem ekstrem "en človek lasti ves svet" in ti še vedno nisi jasno odgovoril ali v tem vidiš problem ali ne? Ekstremni primeri so pomembni, ker razkrijejo, če so naše ideje dobre ali vodijo v absurd.
Iz tvojih odgovorov se zdi, da nimaš problema z neomejenim lastništvom dokler je vse "prostovoljno na trgu" in ga opravičuješ z "dodano vrednostjo" in smatraš kot "zasluženo nagrado".
1. Kaj sploh je dodana vrednost?
Res je, da je bil Musk ključni vizionar in tvegar za mnoga podjetja, ki jih je začel. Brez njega teh verjetno ne bi bilo, vsaj ne v takšni obliki kot so. Vendar pa ogromen del vrednosti ustvarjajo tisoči inženirjev, delavcev, znanstvenikov in denar, ki ga je prejel od davko plačevalca. Njegov največji prispevki so njegovo ime, sreča, timing in sistem, ki ga zna izkoristiti v svoj prid. Dodana vrednost je torej kolektivna.
2. Če ni nobene meje lastništva in si lahko en človek lasti praktično vse, kaj to pomeni za dodano vrednost drugih ljudi? Da je nimajo? Da so samo "obtežba sistema"? To je jasen absurd. Zato meja mora obstajati vprašanje je samo kje in zakaj.
Kje mi vlečemo mejo? Tukaj je ključni odgovor na tvojo obsodbo, da zvenimo kot levičarji. Mi ne želimo absolutne prepovedi velikega bogastva ampak jasne meje:
• Moralna meja: pohlep je greh. Ko imaš 15× slovensko gospodarstvo, se moraš res vprašati, koliko je dovolj in koliko sploh zares vračaš.
• Politična meja: takšen ogromni kapital se izkorišča za lobiranje in spremembe zakonodaje, ki dodatno subvencionirajo in investirajo v podjetja kot so Muskova z davko plačevalskim denarjem, kar je tudi primarni razlog za njegov uspeh.
• Strukturna meja: preprečitev gradnje monopolov, ki dušijo konkurenco.
Musk je definitivno prestopil politično in strukturno mejo. Moralna meja pa je bolj subjektivna ampak vsaj osebno sem mnenja, da glede na svoje bogastvo ne daje dovolj. Seveda nisem jaz moralni sodnik in ne poznam njegove finančne situacijo v popolnosti zato vzemi to mnenje s ščepkom soli.
Kje pa so tvoje meje?