Včeraj mi ena ženska, da sem drugačen kot pred leti, veliko bolj zaprt vase, nesrečen ali nekaj. In da bi ona rada delala z mano, ker duhovnost in psihologija in nekaj.
In me vpraša, če mislim, da si nekaj zaslužim ali da sem nečesa vreden. Taka oseba ne more niti začeti razumeti, kako trd oreh sem oseba kot jaz, da bi z mano lahko delala kakršnokoli psevdozdravljenje z besedami.
Ne moreš. Jaz se na tako vprašanje nemudoma odzovem s kontra vprašanjem, ki je: "Vreden komu? Zaslužim glede na kriterije koga? Zakaj?"
Tudi če bi zmogla razumeti, kaj sem jo vprašal nazaj, bi bla invalidna nadaljevati ta svoj poskus "zdravljenja", ker psihologiji in psihoterapevtiki na tej točki umanjka pojmov. Kar pomeni, da sta asorbirali ženski način mišljenja o tem, kaj mi pripada, česa sem vredna, kaj si zaslužim, itn...