Get highlights from the May #C3S Climate Bulletin in our summary: 2nd-highest global-average surface air & sea surface temperature on record for May, an early western European heatwave, continued tropical Pacific warming as conditions move towards El Niño, & much more. More ⬇️

🚨 NEW | The EU's domestic clean tech manufacturing can meet MORE THAN 100% of the region's demand for EVs, heat pumps and wind turbines 🇪🇺 🧵1/4 ember-energy.org/latest-insi…

Ko vodilni svetovni strokovnjak javno podpre javnozdravstveno strategijo majhne države, je to pomembno mednarodno strokovno priznanje. Nove slovenske prehranske smernice je pozitivno ocenil Walter Willett, profesor epidemiologije in prehrane na Harvard T. H. Chan School of Public Health ter eden najvplivnejših raziskovalcev prehrane in preventivne medicine zadnjih desetletij. Pri pripravi dokumenta je sodeloval kot mednarodni recenzent, zato njegova ocena izhaja iz temeljitega poznavanja vsebine smernic. Willett ni zgolj ugledno akademsko ime. S svojim delom je ključno prispeval k razvoju sodobne prehranske epidemiologije, ki na podlagi velikih in dolgotrajnih populacijskih raziskav proučuje povezave med prehrano, življenjskim slogom in kroničnimi boleznimi. Bil je med raziskovalci, ki so prepričljivo pokazali škodljivost industrijsko proizvedenih transmaščob, pomembno je vplival na spremembo razumevanja prehranskih maščob ter sodeloval pri oblikovanju globalnih modelov zdrave in okoljsko vzdržne prehrane. Njegova pohvala slovenskemu dokumentu zato presega običajno vljudnostno gesto in pomeni pomembno zunanjo strokovno presojo kakovosti. Teža njegove ocene postane jasnejša ob pogledu na raziskovalno delo, ki stoji za njegovim imenom. Willett je 25 let vodil oddelek za prehrano na harvardski šoli za javno zdravje, objavil je več kot dva tisoč znanstvenih člankov in velja za najbolj citiranega raziskovalca prehrane na svetu, s h-indeksom nad 280. Uvršča se med pet najbolj citiranih znanstvenikov na svetu na celotnem področju klinične medicine. Njegove ugotovitve v veliki meri izhajajo iz obsežnih longitudinalnih raziskav, kot so Nurses’ Health Study, Nurses’ Health Study II in Health Professionals Follow-up Study. Te že več desetletij spremljajo prehranske navade, življenjski slog in zdravstveno stanje skoraj 300.000 ljudi. Willett je tudi sopredsedujoči komisiji EAT–Lancet, enemu najpomembnejših sodobnih mednarodnih projektov povezovanja prehrane, javnega zdravja, okoljskih omejitev in pravičnosti prehranskih sistemov. Ko raziskovalec s takšnimi izkušnjami slovenski pristop označi za premišljen in zgleden, smernice dobijo mednarodno strokovno težo, ki presega domače politične in interesne spore. Pozitivna Willettova ocena je posebej pomenljiva zaradi zasnove slovenskega dokumenta. Smernice prehrano obravnavajo kot del širšega sistema, v katerem se prepletajo zdravje, okolje, kmetijstvo, gospodarstvo in socialna pravičnost. Prva pomembna značilnost dokumenta je premik od preprečevanja pomanjkanja hranil k preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2 ter nekatere vrste raka. Cilj sodobne prehranske politike namreč ni več zgolj zagotavljanje zadostnega vnosa energije in hranil, temveč tudi podaljševanje zdravega dela življenja. Druga značilnost je prilagodljiv prehranski model, ki daje večji poudarek rastlinskim virom hrane, ne da bi predpisoval en sam obvezen način prehranjevanja. Dokument ponuja različice za vsejede, vegetarijance in vegane ter tako združuje jasno zdravstveno usmeritev z možnostjo kulturnega, lokalnega in osebnega prilagajanja. Tretja značilnost je povezovanje zdravja ljudi z vplivom prehrane na okolje. Smernice izhajajo iz spoznanja, da prehranski vzorci, ki zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni, pogosto hkrati zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov, porabo naravnih virov in druge obremenitve okolja. Javno zdravje in okoljska vzdržnost sta tako dva povezana vidika iste prehranske politike. Pomembna posebnost slovenskega modela je tudi vključitev socialnih in gospodarskih razsežnosti prehranskega sistema. Poudarek na sezonski hrani, krajših dobavnih verigah in domači pridelavi lahko prispeva k večji odpornosti prehranskega sistema ter podpira položaj domačih pridelovalcev. Pri tem lokalni izvor sam po sebi še ne zagotavlja manjšega okoljskega odtisa ali pravičnejših ekonomskih razmer, saj so pomembni tudi vrsta živila, način proizvodnje, dostopnost ter razmerja v prehranski verigi. Vendar je prav vključitev teh vprašanj v skupni okvir ena večjih konceptualnih prednosti dokumenta. Domači odziv na smernice je razkril precejšen razkorak med mednarodno strokovno presojo in lokalno javno razpravo. Namesto celovite obravnave modela, ki poskuša povezati zdravje ljudi, okoljsko vzdržnost in prihodnost kmetijstva, se je razprava hitro zožila na posamezne količine živil, predvsem mesa. Legitimna vprašanja o izvedljivosti, prehranski ustreznosti in posledicah za posamezne kmetijske panoge so se pogosto prepletla z obrambo sektorskih interesov in političnim obračunavanjem. K takšni fragmentaciji je prispeval tudi del medijskega poročanja, ki je kompleksno javnozdravstveno strategijo skrčil na poenostavljene zgodbe o domnevni »vojni proti mesu«. S tem se je izgubilo bistvo dokumenta. Dokument ne prepoveduje posameznih živil in ne predpisuje enotnega jedilnika. Njegov namen je oblikovati dolgoročno vzdržen prehranski okvir, ki bi zmanjševal breme kroničnih bolezni, omejeval okoljske posledice prehranskega sistema in upošteval slovenske razmere. To seveda ne pomeni, da so smernice izvzete iz strokovne kritike. Dokument s tako širokimi ambicijami zahteva temeljito razpravo o znanstveni podlagi, praktični izvedljivosti, ekonomskih posledicah in načinu uvajanja. Verodostojna kritika mora izhajati iz celote dokumenta in razpoložljivih podatkov. Posamezna iztrgana priporočila ali interesno motivirane poenostavitve za takšno presojo ne zadoščajo. Prav zato je Willettova ocena pomembna. Sama avtoriteta uglednega recenzenta ne more nadomestiti vsebinske presoje posameznih priporočil, jasno pa kaže, da gre za resen in mednarodno relevanten strokovni dokument, ki ga ni mogoče verodostojno odpraviti kot ideološki ali nestrokovni projekt. Njegova presoja potrjuje, da slovenske smernice sodijo v osrednji tok sodobnih prizadevanj za povezovanje prehrane, zdravja, okoljske vzdržnosti in pravičnejšega prehranskega sistema. Namesto da bi takšno priznanje izkoristili kot izhodišče za samozavestno in argumentirano razpravo o uresničevanju smernic, smo velik del javne pozornosti namenili poenostavljenim kulturnim in političnim sporom. Slovenski javni prostor je tako skoraj prezrl nekaj, kar se ne zgodi pogosto: doma pripravljen strokovni dokument je dobil izrazito pozitivno oceno enega najuglednejših svetovnih raziskovalcev na svojem področju. Ne glede na nadaljnje razprave o posameznih priporočilih je to dosežek, ki bi ga bilo smiselno najprej razumeti, nato vsebinsko ovrednotiti in šele zatem politično presojati. facebook.com/reel/1314826530…

Popolna neumnost. Ugledni profesor naj eksperimente s prehranskimi smernici izvaja na svoji populaciji, je precej bolj potrebna nasvetov, kot naša. To, kar ugledni profesor imenuje “prehranske smernice” je ničvreden kup papirja, v večno sramoto vsem, ki so se nanj podpisali.