😅

🤭

❤

❤️ Venous Return vs Cardiac Function: Who Really Drives the Circulation? For decades, intensivists have debated whether cardiac output (CO) is determined primarily by the heart or by venous return (VR). The answer is that both are inseparable components of the same system. At steady state, the heart can only pump the blood that returns to it. Key physiological concepts: 🔹 Venous return is driven by the gradient between mean systemic filling pressure (Pmsf) and right atrial pressure (RAP). 🔹 Pmsf depends on stressed blood volume and venous tone. 🔹 Cardiac output equals venous return at equilibrium. 🔹 The operating point of the circulation is where the cardiac function curve intersects the venous return curve. Clinical implications: ✅ In septic shock, vasodilation reduces effective circulating volume and venous return. Fluids increase stressed volume, while vasopressors recruit blood from the unstressed to the stressed compartment, restoring venous return and cardiac output. ✅ In cardiogenic shock, the failing heart becomes the major limitation. Increasing venous return often raises filling pressures more than cardiac output, worsening congestion and pulmonary edema. ✅ Venous congestion itself may impair organ perfusion even when cardiac output appears preserved. The practical message is simple: 📌 Low cardiac output is not always a pump problem. 📌 Low venous return is not always a volume problem. 📌 Effective hemodynamic management requires identifying whether the primary limitation is venous return, cardiac performance, or both. Understanding the interaction between Guyton physiology and Frank-Starling physiology remains essential for fluid therapy, vasopressor selection, and shock management in the ICU. #CriticalCare #Hemodynamics #Shock #SepticShock #CardiogenicShock #ICU #POCUS #FluidResponsiveness #CardiacOutput #IntensiveCare Reference 📚 Cecconi M, Ostermann M, Pinsky MR. Venous return versus cardiac function: who drives the circulation? Intensive Care Medicine. 2026. DOI: 10.1007/s00134-026-08499-y.

Poljaki so pa res za časom. Pri nas je na vseh progah tako že 50 let.

RADIKAL-SNS....

Now that is a good one...

Sans déconner, c'est vraiment des génies en Allemagne 😱😱😱

ko bi vsaj cez dan delali. me pa zanima, kako se pocuti VrtovAC. tresla se je gora, rodil se je zastoj.

So bli na operativnem sestanku. Delovodja in oba delavca. Pol so jh pa pod nujno puklical h Postojni.

Putinov sinoćnji varvarski napad na Kijev ozbiljno je oštetio Kijevsko-pečersku lavru, jednu od najvećih pravoslavnih svetinja i Uneskov spomenik kulture. Stravičan anticivilizacijski čin. Naravno, ceo svet se oglasio osim Vučića i SPC.

💡V UKCL je bolnikom z najtežjimi oblikami srčnih aritmij na voljo nova neinvazivna metoda z obsevanjem srca. 🫀 Strokovnjaki iz UKC Ljubljana so uspešno uvedli metodo STAR (Stereotactic Arrhythmia Radioablation) – novo neinvazivno možnost zdravljenja bolnikov z življenjsko nevarnimi motnjami srčnega ritma, pri katerih so bile običajne možnosti zdravljenja že izčrpane. Rezultati so spodbudni: pri skoraj treh četrtinah bolnikov so uspeli odpraviti šoke defibrilatorja. Motnje ritma sicer niso povsem izginile, vendar jih je defibrilator lahko prekinil z nežnim antitahikardnim spodbujanjem namesto z bolečim šokom, kar pomeni pomembno izboljšanje kakovosti življenja pacientov.💪 Kot pojasnjuje dr. Bor Antolič, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine z Oddelka za motnje srčnega ritma in elektrostimulacijo na KO za kardiologijo Interne klinike UKCL, je ta relativno nova metoda namenjena pacientom, pri katerih kljub več izvedenim katetrskim ablacijam in zdravljenju z antiaritmiki še vedno prihaja do motenj srčnega ritma, ki sprožajo šoke vsajenega defibrilatorja. »Ti šoki so izjemno boleči in za številne paciente predstavljajo zelo travmatično izkušnjo, ki lahko v nekaterih primerih vodi tudi v razvoj posttravmatske stresne motnje,« pojasnjuje dr. Antolič. Zato je eden glavnih ciljev zdravljenja zmanjšati število šokov ali jih v celoti odpraviti oziroma motnje ritma omiliti do te mere, da jih lahko defibrilator prekine na milejši način – z antitahikardnim spodbujanjem. Čeprav bo potrebnih še precej raziskav, bi bila po besedah našega strokovnjaka prihodnost zdravljenja prekatnih motenj srčnega ritma lahko vse bolj usmerjena v neinvazivne pristope. Trenutno potekajo raziskave, ki kažejo, da bi lahko s to metodo dosegli primerljivo učinkovitost kot s klasično katetrsko ablacijo, morda celo z manj stranskimi učinki.👏 Za zdaj je metoda STAR namenjena predvsem pacientom, pri katerih so bile izčrpane vse druge možnosti zdravljenja, saj dolgoročnih učinkov obsevanja srca in okoliških struktur še ne poznamo. »Gre za izrazito multidisciplinaren pristop. Za pacienta je zdravljenje neinvazivno, v ozadju pa je potrebnega ogromno usklajenega dela različnih strokovnjakov, da ga lahko uspešno izvedemo,« poudarja dr. Antolič. Strokovnjaki iz UKC Ljubljana so skupaj z strokovnjaki z Onkološkega inštituta sodelovali v evropski študiji STOPSTORM. @stopstormEU Glede na velikost Slovenije so v raziskavo vključili veliko število pacientov. Rezultati študije so bili objavljeni v ugledni reviji European Heart Journal.🤩 Kako poteka zdravljenje z metodo STAR? Zakaj je dosežek pomemben tudi za Slovenijo? Preberite na tej povezavi: shorturl.at/MWDs5

Zanimiva ta nočna izmena. Na relaciji Domžale -Ljubljana, zjutraj ob 06:00 na gradbišču nikogar.

Nedelja je za razglede 😎

To ne drži. Slovenski ukrepi in omejitve so bili v primerjavi z Avstrijo, Francijo in Švico precej milejši. Neverjetno se mi zdi, da v času, ko so informacihe dostopnejše kot so bile kdajkoli, novinarji tega ne preverite in ne presojate celostno.

Os invito a ver este vídeo que hice a una gran colonia de aviones comunes situada en un puente del siglo XIV, en Puente del Arzobispo (Toledo). Debe de haber cientos o incluso miles de ejemplares. Se trata de una especie gran comedora de mosquitos. Es un auténtico espectáculo.

RT @IdaDzanovic: #humor #Balkan 😂

🧠 Hypertonic Saline vs Mannitol in Severe Traumatic Brain Injury: Is There a Winner? Hyperosmolar therapy remains a cornerstone of intracranial hypertension management after severe TBI, but the optimal agent is still debated. A recent systematic review including 9 studies and 979 adult patients compared hypertonic saline (HTS) with mannitol. HTS demonstrated several potential advantages: 🔹 Faster and more sustained reduction of intracranial pressure (ICP). 🔹 Lower recurrence of intracranial hypertension episodes. 🔹 Reduced treatment failure rates in refractory ICP elevation. 🔹 More prolonged osmotic effect compared with mannitol. However, not all studies showed superiority. Nearly half reported similar efficacy between both agents regarding ICP control and clinical outcomes. Importantly: ✅ HTS may provide better maintenance of cerebral perfusion by expanding intravascular volume without the diuretic effects of mannitol. ✅ Mortality differences were not consistently demonstrated. ✅ Functional neurological outcomes remain uncertain. The practical message for intensivists and neurocritical care clinicians is that both agents remain reasonable options, but current evidence increasingly favors HTS when sustained ICP control is the primary therapeutic goal. Further large, multicenter randomized trials are still needed to define whether physiological advantages translate into meaningful improvements in long-term neurological outcomes. #NeurocriticalCare #TBI #ICP #CriticalCare #Trauma #NeuroICU #HypertonicSaline #Mannitol #BrainInjury #IntensiveCare Reference 📚 Expósito A, Silva AN, Capelo NM, Zamora CF, Cuji DG. Efficacy of hypertonic saline versus mannitol in adult patients with severe head trauma: systematic review. Revista Gregoriana de Ciencias de la Salud. 2026;3(1):186-202. DOI: 10.36097/rgcs.v3i1.3213.

Кад си архитекта и инжењер великог срца онда степенице изгледају и овако.